Previously on Pobeg iz zapora 2…

Tedaj so vedeli, kje se nahajam, toda natančne moje lokacije pod omaro niso poznali. Prednost sem imel, ker je takšna omara, da se je ne da razstaviti. Hja, lahko bi jo, a kaj ko potem potrebovali novo . Nekaj časa so gruntali kako bi me zbezali iz luknje, nato pa je lastnica nastavila nekaj pred luknjo. Zanimalo me je kaj, toda nisem se upal premakniti. Nekdo je zaklel in rekel, da naj nastavi past. Ha, saj nisem miš .

Zaslišal sem šumenje vrečk ter papirja, nekdo je prižgal ogenj. Tedaj pa je zadišalo. Vonj me je hipnotiziral. Kakšna vonjava sira. Moja izmed najljubših jedi voham. Nisem čutil tal pod nogami, kar neslo me je k siru. In ko sem že bil pred sirom, ko sem hotel zagrizniti vanj, sem s kotičkom očesa opazil roko lastnice. Opa, ne boš me tako lahko dobila in sem se hitro skril nazaj v luknjo. Ampak vonj je bil še močnejši. Videl sem vse v rumeni barvi, gledal sem leseno omaro, ki je nenadoma postala rumene barve ter imela luknje. Zagrizel sem vanjo, toda okus ni bil pravi.

Kaj pa če se hitro zaženem in vzamem tisti kos okusnega sira! Zbral sem pogum ter se odpravil skozi luknjo. Čisto počasi… Zaradi tako močnega vonja sira, moji čuti niso delovali normalno, padel sem v skušnjavo. Hotel sem ta presneti sir. Že ko sem zagrizel vanj, pa je dejala lastnica: “Hop, pa te imam!” Dvignila me je, nekaj časa se jezila name, mislim da me je celo po riti nekajkrat udarila. Ker pa sem bil tako priden, da sem se predal, sem dobil na koncu svoj kos sira.

Takole pa izgleda hrček, ko je sir.

Pa še en nauk oz bolj informacija. Če vam pobegne hrček za omaro, katere ne morete prestaviti, ga boste zbezali ven tako, da vzamete košček sira ter ga z ognjem osmodite. Ta sir bo nekajkrat močneje dišal oz oddajal vonj. Hrček se bo na koncu predal.