Vsega luštnega je enkrat konec

Ja, tako je… Odločil sem se, da bom zaključil s pisanjem bloga. Tako že zelo poredko napišem kaj. Veste, imam ogromno dela…. Vrtim kolo, nabiram hrano, čistim bajto… Ja, v današnjih časih je žal tako, da ob vsej tej tehnologiji ima hrček še manj časa. Bilo je lepo dokler je trajalo, ampak vsega luštnega je enkrat konec. Pred nami je recesija, tako da sploh ne bom več imel denarja za vzdrževanje spletne strani in ukvarjam se samo še s tem, da si naredim čimvečjo zalogo hrane. Pred nami je huda in dolga zima…

Po dolgem času

Po dolgem času je potrebno povedati zopet kaj z vsebino. Moj dragi lastnik vas zasipa samo z nekimi filmčki in brezveznimi zadevami in me noče poslušati, hm..ugotavljam, da mi krati osnovno pravico: Ustavno utemeljeno pravico do svobodnega izražanja. Zadnje čase se je dogajalo marsikaj. Dobil sem novo hišico, ki mi je še kar všeč, lahko bi bila le nekoliko večja. Je pa nekaj nesmiselnega v njej. Znotraj nje je narejena nekaka “strehica” pod katero naj bi jaz spal, ki je čisto preozka zame. Upam, da jo uspem v čim krajšem času odstaniti, ker mi samo jemlje prostor. Še vedno moram po ustaljenem urniku kolesariti, prisluškovati sosedom,… Podnevi pa spim in veliko razmišljam o življenju, ki je za mano in prihodnosti, ki me še čaka. Prav kmalu bom dopolnil 2 leti in z leti sem nabral mnogo izkušenj in modrosti. Zadnje čase me skrbi, kdo bo kolesaril, ko jaz ne bom več mogel in s tem skrbel za obstoj spletne strani hrcek.si. Kdo me bo nadomestil, ko bom odšel v Predjamski grad za hrčke…. Gotovo bom moral še v pozni starosti delati in bo to zgledalo tako kot v spodnjem filmčku Tongue out

Ampak dosti pesimizma za danes…čaka me še en kup korenja, jogurta, ki ga moram danes pojesti. Teknil pa bi tudi kakšen piškot, draga moja lastnika, zadnje čase se samo sama bašeta s sladkarijami, mene pa imata na dieti Yell Lep dan vam želim še naprej, grem naprej globoko razmišljati..svoje ugotovitve pa vam zaupam naslednjič.

Počistimo bajto

Danes je bila takšna sopara, da je Grega bajto spravil kar v kad, natočil vanj vodo ter hladil stene. Uf, kako je pasalo… Toda ker je dno bajte počeno, se je moja lesena posteljina zmočila z mano vred. Potrebna je bila zamenjava. Pred samim opravilom smo se še malo pofotkali, da imamo spomin na poplavo. Medtem ko je Grega metal ponucano žagovino, sem se jaz malo sprehodil po predalu pod računališko mizo. Nisem mogel verjeti, ko sem v kotu našel košček keksa. Mmm, s čokolado… Ker vem, da jaz takšnega keksa ne bi kar pustil, sem predvideval, da je lastnik nerodno jedel. Bajta je končno popedenana, sedaj pa gremo malo se migat.